Zjamran blog hiper dobrovoljnega norca po imenu AleŠ, večini poznan kot SUXA

Včeraj se mi je ob pogovoru z oseboxy ponudilo zanimivo vprašanje…in sicer Zakaj ima snežak v roki metlo??

No ja odgovora niti slučajno ne poznam, hm pa tudi če jo ima zaradi tega, da lahko pometa - ej to je vendar snežak in ne ga. snežakova, saj vemo da ponavadi pometajo ženske, no ja z njo pa tudi pretepajo svoje može (feministke ne me spravit na drugi svet). Pa glede na to da je metla ponavadi obrnjena navzgor…kaj bo po nebu pometal?

Ali pa ima metlo za svojo zaščito in je metla za njega kot za kurenta ježevka?

ali pa izumitelj snežaka enostavno ni imel kaj pametnega za snežakovo roko, ker pa ga je žena neprestano pretepala z metlo, se jo je (metle ne žene da ne bo pomote) elegantno znebil tako, da jo je (spet metlo) za nekaj mesecev potisnil v roke snežaku….

Nekako mi noben izmed zgoraj napisanih odgovorov ni prepričal…in tako še vedno ostajam neveden kaj pa vi?

lp AleŠ

Puf noč taka, da ji je malo enakih. Včeraj zvečer sem delal na radiu in seveda domov prišel okoli polnoči…nato še malo bedarij oz. lepih stvari - kakor za koga in je bila ura pol 2 zjutraj ko sem se le spravil spat. A lepe sanje mi to noč res niso bile usojene.

Ob 3.05 zvoni telefon…kdo za vraga kliče ob tej uri….na drugi strani se je slišalo samo “Kje hodiš, gori, ključ, pohiti” emmm nekaj časa zabuljeno gledal na uro, v telefon in okoli sebe kaj se dogaja, nato mi je kresnilo…GORI…po hitrem postopku navlečem nase vsaj nekaj oblačil - em ne tokrat res ni bilo pomembna barvna usklajenost in šprint proti gasilskemu domu. Nekaj fantov je že bilo tam, preoblečt, popolno opremit, na hitro dogovor kdo gre s katerim avtom, poskačemo v avte, modra luč in gremo….gremo v boj z rdečim petelinom, ki nam je napovedal vojno v sosednjem kraju…med vožnjo v vozilu padajo samo nujne informacije, vsak premišljuje o tem kaj nas čaka…ne da se opisati občutka, ki te takrat prevzema. Adrenalin dosega zgornje meje, a vseeno se vsak zaveda svojih zmožnosti, vsi vemo, da je ogenj nepredvidljiv - nikoli ne veš kakšno zanko ti pripravlja. V glavi se odvrti na tisoče scenarijev, vsak premišljuje zase. Cesta na poti do požarišča presenetljivo prazna, srečamo le par avtomobilov, ki se vsi brez izjeme lepo umaknjejo. Ko pridemo v bližino se že vidi svetloba in plameni, ki segajo visoko v nebo. To ne pomeni nič dobrega, saj je požar že dobro razvit in gorljive snovi je več kot dovolj. Prispemo na kraj intervencije, domači gasilci so že pred nami….začne se garaško delo, ki traja 3-4 ure, nato imamo ogenj pod nadzorom. Uspelo nam je zaščititi stanovanjsko hišo, ki je bila od objekta ki je gorel oddaljena le par metrov. Ura nekaj čez 6 zjutraj, ko se odpravimo na topel čaj in nazaj v gasilski dom….pred očmi se izrisuje postelja, vendar časa za počitek ni….skočim pod tuš, se oblečem in gremo izpolniti dano obljubo….služba je služba in nikomur ni prizanešeno, večina tistih, ki so bili na požaru se je zjutraj odpravila v službo. Tako pač je v naši državi; zato, ker pomagaš bližnjemu pač nimaš nobenih ugodnosti, le delodajalec te gleda postrani, saj lahko zaradi takšne intervencije zamudiš v službo.

Ura bo kmalu 12 in treba bo v gasilski dom očistiti opremo in jo pripraviti za morebitno naslednjo akcijo….spanje pride kasneje na vrsto….Gasilstvo je pač način življenja
Modrost: “Kot gasilec se rodiš in umreš”

lp AleŠ

Če so moški prasci….kaj so potem njihovi otroci????

lp AleŠ

Danes je prelep dan, da bi ga preživel doma za računalnikom. Raje uidem malo ven na svež zrak, pa še sonce danes prav lepo sije…skoraj sanjsko - malo jezen sam nase, da nisem na kakšnem smučišču, po mojem mora biti noro Si pa ta teden defenitivno privoščim smučanje.

Smučanje - izgleda, da se naši alpski smučarji, oziroma bolje rečeno Tina Maze spet prebujajo. Mi je všeč. Slovenci smo pa ja smučarski narod, no vsaj včasih je to veljalo in spomnim se kako so nam še v osnovni šoli vedno znova govorili, da smo Slovenci smučarji, oziroma, da vsak pravi Slovenec smuča. Jebemtiš potem moraš izpolniti že dve zahtevi; najprej na Triglav in parkrat “orng” z štrikom čez tazadnjo, hja pa to še ni zadosti, še smučat moraš znati. No tisto, da bi smučali s Triglava menda še ni v zahtevah - najbrš nikoli ne bo je le malo prehuda, za vse tiste stare mamke, ki so enkrat v mladosti smučale na smučeh, ki z današnjo carving tehnologijo niso imele skupnega niti C-ja, pa so se odločile, da zlezejo še na Triglav - pohvalno.

No in če je temu tako potem sem sam že pristen Slovenec. Z obema preizkušnjama. Na Triglavu že bil, jih tudi dobro dobil po tazadnji (zdaj pa že par let čakam, da se pankrti -partizansko ime naše klape spravimo na Triglav - ne bo jim lahka), smučam pa že tudi odkar pomnim. No ja včasih pada stava koliko smuči imamo pri naši hiši…zadnjič je nekdo stavil na številko 30, pa mislim, da je le prevelikokrat že šel v klet pogledat, če je še vse tako kot mora biti in je zato preštel malo več Pa če bi pomislil kolikokrat sem že telebnil po tleh bi me moralo že minit…..pa me ne…smučanje je čisti užitek, prav tako kot gore. Ko padeš s smučmi in ti ni nič jasno ali pa ko hodiš že 5 ur pa se ti vrh gore še veselo odmika si obakrat misliš “kaj je meni bilo tega treba”….naslednji dan pa si zagotovo rečeš “to moram ponoviti”…..

Sedaj pa ven na luft

Modrost: “Pravi Slovenec ne moreš postati samo z obiskom Triglava, kot osel, ki se je rodil v Lipici ne more postati Lipicanec “

lp AleŠ

Sobota in za soboto se prileže kakšna šala…tako danes ne bom napisal kaj mi leži na duši, ali kar mi bega um, samo eno šalo…Nasmejte se in dan bo še lepši

Moški srednjih let si kupi novega Porscheja in se odpelje na prvo vožnjo.  Najprej previdno pritisne na plin in brzinomer takoj pokaže 160 km/h.  ”To je pravi užitek”, pomisli in doda še malo plina. Naenkrat pa v ogledalu zagleda modro policijsko luč. ”Saj me ne morejo ujeti”, pomisli in pritisne do 260 km/h. Potem pa si reče: ”A nisi malo prestar za takeE štose?” Zmanjša hitrost in ob cesti počaka policijo. Policaj počasi pride do avta in po pregledu dokumentov reče: ”Gospod, služba se mi konča čez pet minut. Ne bom vas kaznoval, če mi poveste en pameten razlog, zakaj ste hoteli pobegniti?” Voznik Porscheja  ga začudeno pogleda in reče:”Moja žena je prejšnji teden pobegnila s policajem pa sem  mislil, da mi jo hočete vrniti!” ”Hvala lepa in srečno pot”, odvrne policaj, mu vrne dokumente in odide.

Modrost: “Kdor se smeji samemu sebi ni nor, nor je tisti ki ga le debelo gleda”

lp AleŠ

Evo vikend je spet pred vrati. Danes ne bom nič kaj moraliziral o tem in onem, pač pa objavljam dve sliki kako danes izgleda moj domači kraj. Pred dobrim mesecem (19. december) sem že objavil podobni fotgrafiji…Tokrat je bilo veliko manj snega, saj je sneg komaj malo pobelil travnike in drevesa, tokrat je bila mati narava malo bolj radodarna - še vedno upam, da to ni vse kar imajo na zalogi in kolikor napovedujejo vremenoslovci ga ne bo kar tako hitro pobralo….me veseli

Sam pravim, če na koledarju piše, da je zima naj tako tudi bo….sicer mi bunde in plašči delajo samo gnečo v omari

Evo obljubljene fotografije:

pogled skozi okno moje sobe (v ozadju pogled proti Pohorju)

in še pogled proti “sončni”, “marelični” , “pendrek” ali kakorkoli že vasi

Modrost: “Slika pove več kot 1000 besed”

lp AleŠ

Jeeee končno malo večja pošiljka snega. Sem opazil, da kadar tule gor na svojem blogu bentim čez vremenarje in vreme ponavadi naslednji dan presenetijo. No tudi tokrat je bilo tako Snega sicer ni ne vem koliko a za kakšne angelčke v snegu, ali pa snežaka ga je pa dovolj Vsaj otroci bodo malo bolj veseli, še bolj veseli od otrok pa bojo verjetno žićničarji, ki so polovico letošnje sezone životarili.

Sicer pa sem danes zjutraj že okusil vso slast snega. Snežna lopata se še vedno prav lepo prilega moji roki in tak sem se šel malo jutranje rekreacije s premetavanjem snega. Moram priznat, da je prav pasalo po dolgem času. Huh še sreča, da človek tega ne pozabi in se ti potem ni treba vsako leto na novo učiti kako in kaj. Upam pa, da ne bodo spet se uresničile besede nekega znanca “sneg stran spravljat je prazno delo…kdor ga da, ga tudi vzame” in ne bo spet kakšna odjuga nardila svoje….

No zdaj bom vsaj malo bolj z veseljem pogledal smuči, ko vem da je pa le možnost, da bom vsaj enkrat letos pošteno smučal. Naslednji teden si en dan vzamem za smučanje - zagotovo…

Modrost je zasnežena in se še ni izkopala izpod snega….

lp AleŠ

V ponedeljek bi naj bil najbolj nesrečen dan v tem tednu…pa zame sploh ni bil tako nesrečen. V bistvu se mi ni zgodilo nič takega, kar bi me vrglo iz tira. Tako da ne verjamem ravno v tele izračune znanstvenikov. V bistvu mislim da je to kdja bo najsrečnejši in kraj najbolj nesrečen dan odvisno predvsem od nas samih.

No pa da nadaljujem…kot sem napisal že včeraj se mi je pokvaril računalnik…ok to je že urejeno, včeraj pa sem dobil še sms, da lahko pridem po svoj gsm aparat, ki se je malo čudno obnašal, da je baje popravljen. In tako jaz danes lepo sedem v avto, se zapeljem do m…… centra in hočem dvigniti aparat, seveda cel vesel, da se znebim nadomestnega, ki mi ni najbolj povšeči, ker bi mu lahko rekli hladno orožje - ja res je cegu Mimogrede po dolgem času pozdravim še prijateljico (huh sem že napisal staro, pa sem raje popravil, da ne bi bilo kake zamere - je še čisto mlada namreč), nakar mi prijazen prodajalec izroči moj mobilnik, vrnem nadomestnega, roka - roka in adijo. Ja bravo na servisu so prav elegantno izpraznili baterijo, ki jo moram prvo vsaj kolikor toliko napolniti, če želim, da se telefon sploh prižge….in potem presenečenje prižgem telefon…vpišem pin kodo…puf telefon še vedno ne dela oz. dela enako dobro kot pred slabimi 14 dnevi, ko sem ga dal v popravilo……prasci, svinje grrrrrrrrr da ne uporabim grših izrazov…drug telefon v roke, klic na center, kjer mi povedo, da ga lahko pošljejo nazaj, vendar je priporočljivo, če napišem še kak dopis….nič lažjega, dopis napisan, jaz na mobitelu, telefon tja, nadomestni nazaj (ja spet se boma grdo gledala), roka-roka in brez posebne ljubezni ADIJO No in sedaj bom spet kakih 14 dni čakal na svoj telefon…bolje za njih, da ga tokrat popravijo

Modrost: “Tehnika nam je vsem v pogubo”

lp AleŠ

Zunaj dežuje namesto sneži….včeraj zvečer so sicer na plano priletele prve snežinke, vendar so ob dotiku zemlje počasi izginile in tako ni od njih ostalo nič drugega kot majhna lužica. Tale zima me res že pošteno jezi, upam da se me le usmili in bom vsaj enkrat v tej sezoni lahko pošteno smučal - priznam, da že pošteno dvomim.

Pa dosti o vremenu. Danes zjutraj, ko sem hotel preveriti svoje elektronske predale sem doživel presenečenje. Jah Billy je spet padel na izpitu o super zanesljivosti svojih oken. Zopet so počepnila, tokrat brez poprejšnjih opozoril…grrrrrr čeprav je bil zunaj svetel dan se mi je pred očmi stemnilo….kaj bo z vsemi podatki, ki jih hranim na računalniku. Nekaj varnostnih kopij sicer imam a kaj ko ne dosegajo niti 50 odstotkov podatkov, ki jih preprosto ne smem izgubiti. No ja tudi prošnje v stilu “Daj vsaj enkrat se še poženi” niso pomagale. Diagnoza “sem v globokem dreku in težko se bom rešil”. No ja še sreča, da so računalniki moja “stroka” in da se za vsak problem najde rešitev. Rešitev je bila morda malo bolj “kmečka” a se mi ni dalo komplicirati. Odpri škatlo, disk ven, v drug računalnik, prekopiraj, disk nazaj, format in gremo lepo po vrsti nalagat programe. Podatki so sedaj vsi lepo spravljeni na pomožnem disku, pravkar se snema drug DVD s podatki. Ja in spet sem sveto obljubil, da bom pomembne podatke vsak mesec shranil še kam drugam ne verjamem niti sam sebi…

Skratka danes sem se rešil, a vseeno mi je to pobralo skoraj cel dopoldan, ki bi ga defenitivno lahko preživel bolj koristno - morda za knjigami, ki me bojo počasi morale potegniti k sebi…obljubim danes popoldan bomo imeli zmenek - upam da bo uspešen :) Tako sedaj nalagam še zadnje stvari….jebemtiš zakaj nikoli ne najdem gonilnikov za mrežno kartico…za druge potem poskrbi ata internet… Do jutri bo računalnik spet takšen kot je bil…upam samo, da ne bo kakega presenečenja v stilu današnjega

Modrost: “O lenoba, lenoba, zvest ti bodem do groba…..”

lp AleŠ

Nov teden in čas je za novo objavo. Tako kot sem zadnjič slišal po TV: “gremo s polnimi jadri naprej”

Zadnje čase malo opazujem kako so se ljudje spremenili odkar imamo evro (euro). Včasih smo vsi, ali pa vsaj večina, pri plačilu kovance puščali, kot da so ničvredni. V bistvu tolarski kovanec res ni imel neke grozno velike vrednosti, a saj vemo zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača (huh mislim, da s tolarskimi kovanci palače nikoli ne bi dočakal…tudi z evrskimi jo bom težko hehe). Sedaj pa vsi lepo pridno pobiramo tiste majhne kovančke in jih tlačimo v evrske denarnice, ali mošnjičke. Kar je po eni strani prav, saj denar je denar in kar nam pripada je naše.

Sem se pa pogovarjal z enim kolegom, ki občasno dela kot natakar v eni od gostiln. Dejal mi je da so ljudje pred novim letom oz. pred uvedbo evra puščali vsaj majhne napitnine za postrežbo, medtem pa ko sedaj le redki puščajo napitnino. Priznam tudi sam nisem puščal napitnine v evrih, dokler nisem dobil vsaj grobega občutka za vrednosti centov in evrov. Sedaj pa že pustim tu in tam kak cent (seveda je vse odvisno od postrežbe).

Pa poglejmo še eno drobno primerjavo. Včasih so ljudje puščali kovance za 1,2,5,10 tolarjev, morebiti nekateri še za 20 tolarjev (tu ne mislim na napitnine ampak na primer v trgovini). No in koliko je vreden 1 cent? En cent ima vrednost 2,39640 bivšega Slovenskega tolarja (ki počasi odhaja v pozabo). Torej ima 5 centov vrednost približno 11,982 bivših tolarjev. Iz tega preprostega izračuna se vidi kakšna je razlika v mišljenju ljudi odkar smo prevzeli drugo valuto. Namreč podobno vrednost kovancev, ki smo jo prej veselo puščali sedaj lepo pobiramo in spravljamo v denarnice. Vprašanje je samo kako dolgo bomo to še počeli???

Modrost: “Denar ne prinaša sreče, prinaša pa preživetje”

lp AleŠ