Zjamran blog hiper dobrovoljnega norca po imenu AleŠ, večini poznan kot SUXA

Ker me jutri ne bo, sem cel vikend odsoten, se gremo malo izobraževat in bo tako odpadel sobotni vic - ja ja vsi v jok in na drevo vam že danes ponujam zanimivo zgodbico, no ja lahko bi ji rekli kar vic

Tole je razlog, da me včeraj ni bilo v službo: pospravljal sem klet ženinega dedka in našel dvanajst steklenic njegovega domačega žganja. Žena mi je naročila, naj jih zlijem stran, in tako sem se lotil tega neprijetnega opravila. Potegnil sem zamašek iz prve steklenice in vsebino zlil v korito, samo en kozarček pa sem natočil zase in ga izpil. Potem sem odprl drugo steklenico in naredil isto, spet sem popil le en kozarček. Zanimalo me je, ali se je stari zares spoznal na kuhanje žganja. Spoznal se je. Nato sem odmašil tretjo steklenico in jo izlil, a še prej sem spil en kozarček, da bi preveril kvaliteto žganja. Bilo je odlično. Enako s četrto steklenico. Kozarček zase, drugo v korito. Potegnil sem steklenico z naslednjega zamaška, spil eno korito, ostalo pa zlil v kozarec. Potegnil sem korito z naslednjega kozarca in si nalil steklenico iz zamaška, kozarca v steklenico in zamašil korito. Ko sem vse spraznil, sem z eno roko ustavil hišo, z drugo pa preštel steklenice, zamaške, korita in kozarce in jih naštel vsega skupaj 29. Ko se je hiša spet privrtela mimo, sem jih še enkrat preštel in nazadnje sem imel vso hišo v eni steklenici, ki sem jo spil. Prav trapasto sem se počutil, da nisem mogel gor po stopnicah, da bi ženi čestital, ker je njen ded kuhal tako odlično žganje, ampak to bom naredil takoj, ko bodo stopnice spet prišle mimo.

lep vikend

lp AleŠ

Evo mene back in sedlo Pravkar prišel domov s smučanja…čudno a okoli hiše cvetijo trobentice, vse je že zeleno…no ja naša senčna vas še vedno lahko kepa sončno….je pa res da so oni lahko že skoraj v kopalkah (kdor ne razume…hm kaj naj rečem interna fora :)) Sicer pa ja, danes zjutraj me je zbudila nagravžna budilka, treba je bilo vstati, spakirati stvari v avto in gremoooooo smučat

Sosed se mi je včeraj smejal, ko sem rekel da grem smučat….no ja mi je vseeno - bilo je sanjsko sonce nas je razvajalo, na progi skoraj nič ljudi, smučke (priznam nisem bil s svojimi, so na servisu, pa sem ugotovil, da niti bratove elanke fusion 12 niso tako slabe…se razume mora jih imeti v rokah pravi človek - ajajaj nič samohvale :)) Ni lepšega kot v sončnem vremenu pogledati po progi, kjer ni polno ljudi, ki sicer imajo popolno in najonovejšo opremo, smučajo pa kot king kong, tako pa si se lahko spustil po progi in užival v točno takšni vožnji kot si si jo zamislil….No in kar hočem povedati je to, da je bila današnja smuka v letošnji zimi najboljša…jah zima je bila kakršna je bila.

Evo za vse nejeverne Tomaže (seveda velja tudi zate, če mi ne verjameš in nisi Tomaž) prilagam še 2 sliki

Pogled s sedežnice tik pod vrhom:

Pogled na progo po sestopu s sedežnice:

lp AleŠ

Dan se od dneva razlikuje - definitivno. Ko so eni veseli, da kar poka od življenja, so na drugi strani žalostni, slabe volje….danes sem na žalost videl že obe skrajnosti….veselje do življenja, ko ti nekdo pove da mu je zelo zelo luštno v življenju in kako je srečen in pa tisto drugo plat, ko nekomu nekdo ukrade to za kar je garal in je sedaj izgubil. Težko takemu človeku vrneš optimizem, ve veš kaj mu reči…oguljena fraza “saj bo, ne obupaj” in še nekaj besed….in čakaš kak bo odziv….

Življenje je pač čudno, danes ti pokloni vesele trenutke, jutri te dotolče do dna…a veličina ljudi je v tem, da vstanejo….včeraj sem se na radiu poslovil s komadom Chumbawamba- Tubthumping, v kateri pevec pove nekako takole: “Padem, potisnjen sem na tla, a spet vstanem, nikoli me ne boste obdržali na tleh”. In tako je tudi v življenju, nikoli ne smemo dopustiti, da bi jim uspelo nas obdržati na tleh. Poglejmo se v ogledalo in se nasmejmo sami sebi…podarimo si nasmeh, če ga nam drugi ne

Puf spet bluzim. No ja odločil sem se pa, da jutri zaključim s smučarsko sezono. Jah jaz pameten kolikor sem sem včeraj odnesel smuči na servis, da mi jih poštimajo po sezoni, no ja bojo pa še malo tastare prišle na svoj račun….upam, oz. verjamem, da bo luštno

Modrost:“Veličina človeka ni v tem, da se upogne pod bremenom, ampak v tem da vstane”
lp AleŠ

Ljudje smo postali številke….kamor koli prideš za tvojo razpoznavnost ne potrebujejo več imena in priimka ampak vsepovsod zahtevajo poleg še kakšno številko. EMŠO - mimogrede z njim še nimam problemov oz. me še ne daje, prideš na banko številka transakcijskega računa, davčna številka, na faksu vpisna številka……številka, številka, številka

Se bomo utonili v številkah? Večino številk si ljudje - vsaj jaz zapomnimo tudi na pamet, se mi pač ne da vedno iskati emšo-ta, davčne in še vpisne številke na faksu (bla bla ne me spraševat kdaj bo diploma….je na poti, kdaj pride noben ne ve) in jih lahko hitro uporabiš, napišeš v obrazec in . Je pa res, da veliko telefonskih številk ne vem več na pamet in tako si ob izgubi telefona čisto izgubljen…no ja to pa je odvisnost o kateri sem že pisal par dni nazaj

V glavnem kmalu ne bo več važno, če boš Franc, glavno bo da bo na računu številka xxxxx-xxxxxxxxx več kot 0 € in takrat boš obstajal

Modrost: “Žalostno, toda resnično”

lp AleŠ

Ja točno tako je…prestavili smo uro in kriminalno pri vsemu temu je to, da smo jo prestavili za uro naprej. Vem, da bomo v jeseni vsi srečni, ko bomo lahko spali uro dlje oz. bomo uro premaknili nazaj. A kje je šele jesen…jaz sem moral to nedeljo vstati uro prej oziroma so mi ukradli uro spanca.

No ja priznam, da je nekaj krivde tudi na moji strani, ker pač ure nisem premaknil naprej že ko se je večer začel, ampak šele potem, ko sem prišel domov. In ja je šok ko tako pomisliš, da ti je nek predpis v 10 sekundah, kolikor rabiš da prestaviš uro na nov čas ukradel kar debelo uro spanca….grozno.

No ja pa se bomo že navadili na nov čas, če drugega ne je luštno to, da je sedaj po večerih dlje časa svetlo in tako mi včeraj kolega pač ni mogel verjeti, da je ura pol 7 in je zunaj še normalno svetlo….se bo že navadil, jaz pa tudi….do jeseni gotovo, takrat pa bomo itaq spet vsi zmešani kako in kaj je s to uro

Modrost:“Dolžina ene sekunde je odvisna predvsem od tega na kateri strani vrat straniišča si”

lp AleŠ

Za delavce v gradbenem podjetju so se prijavili trije prijatelji. Sprejme jih kadrovik in jih vpraša:
“Upam, da ste zdravi in močni. Ali kdo lahko poje celega piščanca?”
“Jaz!” se oglasi prvi.
“Ali kdo od vas zmore popiti veliko pivo na eks?”
“Jaz!” se spet oglasi prvi.
“Ali kdo od vas zmore dvigniti petdesetkilogramske vreče cementa”
V pisarni nastane tišina, nato pa se le oglasi prvi:
“No, javita se že! Ali moram res vse sam?”

lp AleŠ

Danes je petek…začetek vikenda….bla bla takole sem začel že nič koliko blogovskih zapisov ob petkih. No ja vsak smatra petek za začetek vikenda, za začetek zabave, sprostitve, počitka….vikend je pred vrati…šolarji pridejo domov, vržejo svojo torbo v kot, ji rečejo “do ponedeljka stara :)” in začne se žur….zaposleni odhitijo iz službe domov, v glavah že imajo začrtano kaj se bo ta vikend zgodilo….

Nekako je že samoumevno, da se ob petkih in sobotah hodi “ven”….vsaj pri mladih in ja tudi sam priznam, da je kar malo čudno, če sem za vikend zvečer doma…so že skoraj ustaljeni programi za petek, soboto in mmmmmmm nedeljo - dan ko je treba zabluzit (Iztok Mlakar je spet napisall super komad - naslov Blues - samo tako malo vmes). In sploh ni važno, da greš kam daleč o ne dosti je samo prava družba, ključi od brunarice in gremo, no ja včasih pa fino še en giro naokrog.

Sicer pa bogsigavedi (obvezno pisano skupaj) kdo si je izmislil še četrtke kot dan za žur…čudno a ko pa v petek čaka služba?! pa vseeno opažam, da smo se dobili že kar nekaj četrtkov zvečer v naši brunarici in rekli kako - pikado, tarok, šnops (da ne bo dvoma igra s kartami) pa večer kar prehitro mine… Tako, da je v bistvu moj prvi stavek laž….po novem se vikend začne že v četrtek, konča pa……..

Modrost:“Danas bom zabluzu, kaj čem druzga nardit s sabo” (I. Mlakar)

lp AleŠ

Danes zame veliko novega. Kot prvo moram povedati, da imam nov telefon, ki že služi svojemu namenu, le malo se moram še navaditi nanj…pa bo že…tako, da tisti, ki ste me včeraj baje tako brezuspešno vabili na pijačo…danes ni več ovir, sem dosegljiv brez problema hehehe

Sicer pa sem danes zjutraj prvič v svojem življenju odšel darovat kri. Velikokrat smo se o tem že pogovarjali, veliko je argumentov ali je to zdravo, ali ni zdravo, je pa samo en zaključek - je humano. Nikoli namreč ne vemo, kdaj jo bo potreboval kak naš najdražji ali v skrajnem primeru tudi mi sami. No ja pa da povzamem vse skupaj ni nič hudega, oziroma vsaj jaz nisem imel problemov.

Je pa malo čudno izgledalo vse skupaj za prijatelja, s katerim sva bila skupaj, namreč medicinska sestra se je odločila, da bo bolje, da mi vzamejo kri iz leve roke in tako sem moral še malo počakati, da sem prišel na vrsto. Seveda on tega ni vedel in ja kar hitro so mu začele po glavi leteti misli o tem, da je nekaj narobe hehe pa ni bilo…vse skupaj je potekalo čisto normalno in dokaj hitro sem napolnil svojo “dozo”. Upam, oziroma verjamem, da sem s tem komu pomagal. Čeprav me je zdravnica malo belo pogledala, ko sem pač rekel, da sem prišel čisto prostovoljno in mi povedala, da večina ljudi hodi darovati kri zaradi prostega dneva ali dveh….no ja sem se nasmejal in povedal, da imam jaz vsak dan prosto

V glavnem zaradi tega me ni nič manj…in še bom odšel na to “misijo”…..

Modrost:“Za dobro delo ni potrebnega plačila”
lp AleŠ

Jezen sem….crknil je telefon oz. gsm…..spet meni…pa še garancije ni več…aneksi zasedeni…..jebemtiš ko ma hudič mlade jih ima veliko…

lp AleŠ

Že včeraj sem pisal, da nas je zajela zima. Snega je toliko kot ga to zimo še ni bilo in še vedno pada. Všeč ali ne, moremo si nič, kar narava da pač da. No ja včeraj je padal cel dan in še polovico noči in to brez občutka. Iz minute v minuto ga je bilo več.

Seveda pa poleg lepih pogledov na zasnežene travnike in drevesa pridejo tudi težave in ja ni jih bilo malo. Okrog 7 zvečer se je prvič javil pozivnik in naznanjal, da so začela padati drevesa. Potem se je oglasil še danes zjutraj, verjamem da ne zadjič danes. No pa to niti ni pomembno, zvečer je zmanjkalo elektrike in to kar za nekaj časa. Ko se tako malo pogovarjaš z ljudmi je to vsem povzročilo velike težave.

Res je ljudje smo se na elektriko navadili kot na nekaj samoumevnega, nekaj kar nikoli ne zmanjka. Včeraj jo je, in danes zjutraj tudi, tok je spet stekel pred parimi minutami. Nekateri so pognali celo paniko, ko je bila cela hiša v temi in iskali baterijske svetilke in sveče, spet drugi so se odpravili spat, tretji izkoristili “odsotnost”  elektrike za romantični večer ob svečkah. Kam sem se dal sam vam ne povem hehehe

Sicer pa smo že vsi odvisni od elektrike, nekateri še kosila ne morejo skuhati, hladilnik ne deluje, v bližnjem kafiču si ne moreš privoščiti jutranje kavice, ker avtomat pač ne dela na svež zrak Toliko stvari je, na katere takrat ko vse deluje tako kot mora sploh ne pomisliš in ja tudi mobilnik se je lepo ugasnil - prazna baterija….in čisto nič ne pomaga polnilec v žepu

Modrost:“Ljudje smo bolj odvisni kot si mislimo”

lp AleŠ