Zjamran blog hiper dobrovoljnega norca po imenu AleŠ, večini poznan kot SUXA

No ja pravkar mi je prijazna gospa z referata polepšala dan. Neeee niso mi šenkali kakšnega manjkajočega izpita - no ja tudi tega se ne bi branil ampak so mi podaljšali status absolventa za 3 mesece. Mislim da bo ravno prav časa, da opravim še manjkajoče obveznosti na fakulteti. Ja sej vem, da se v meni skriva lenoba, ki se mu nekak ne da spravit k učenju, vendar se premika Nekaj sem že napravil, nekaj pa še bom in upajmo, da se vse izteče po planih - joj spet pišem bedarije mora se iztečt….sem se tako odločil

Sicer pa ko tako malo razmišljam za nazaj je v današnjem času lepo biti študent. Kaj pa manjka študentu poleg volje do učenja. Sicer je res, da večina študentov ob študiju še dela preko študentskega servisa za boljše preživetje, pa vseeno se najde čas za zabavo in druženje. V času študija tega res ni manjkalo a na srečo je tudi na fakulteti skozi vsa leta potekalo tako kot mora in si ni bilo treba izmišljevati razlogov zakaj pri vragu nisem izdelal letnika Čeprav je včasih že bila kakšna svetla noč ali pa dve…no celo tri bi našli, ko sem tuhtal o tem ali bo uspelo ali ne (ja ja ne zdaj mi pameti solit, da bi se lahko tisti čas ko sem tuhtal o tem učil) .

Sicer pa nikoli ne bom pozabil občutka, ko sem odhajal na izpit in vedno bil sam nase jezen, zakaj pri vragu se nisem še malo bolj učil. Zakaj nisem prej vstal in še enkrat ponovil glavne stvari. No ko sem odhajal z izpita pa je ponavadi bila v glavi misel “ravno prav sem se učil”  Včasih pa se je tudi zalomilo…..a komu se pa ne - bi postalo dolgočasno.

Modrost:“Študentska leta so  najlepša samo zato ker tako hitro minejo”

lp AleŠ

No pa si privoščim še sam. Kaj? Proslavo ob dnevu državnosti. Letos je naša Slovenija praznovala svoj 16. rojstni dan. Lepo še malo pa bo polnoletna in sam ji zaenkrat ne morem zameriti nekaterih vihravih potez, je pač še mlada.

Zamerimo pa lahko marsikaj tistim, ki odločajo o usodi te države. Ne more nam biti vseeno, da na osrednji proslavi, na rojstni dan naše države ni bilo predsednika države in da na tej proslavi ni govoril predsednik države. Lahko smo si edini, da govora g. Kučana iz leta 1991 in njegovih legendarnih besed:”danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan, nič več ne bo tako kot je bilo” še dolgo ne bo prekosil noben govornik, morda zaradi pozitivnega naboja in složnosti, ki je takrat vladala med nami, morda zaradi izjemnosti besed. Žalostno pa je, da se nekdo, ma kaj nekdo, predsednik države zaradi svojih lastnih pogledov in lastnih zamer odloči, da ne bo nagovoril naroda - svojega naroda, ki mu je dal pravico, da stoji nad njimi in ki ga je postavil na ta položaj.

Že njegove besede, da na proslavi noče biti samo statist - pa čeprav je prej sam zavrnil funkcijo častnega govornika so po mojem malo smešne. Mar ni proslava v čast Slovenije, države, ki je v teh letih prehodila težko pot? To ni proslava za poveličevanje ljudi, to je bila proslava v čast naše domovine in po mojem v čast vseh, ki v tistih prelomnih dneh leta 1991 niso pomislili kaj bo ampak kako ubraniti našo domovino, da bo lahko kot samostojna država ponos našim vnukom, pravnukom, prapravnukom……….

Modrost se je zaradi užaljenosti, ker je vedno zadnja violina umaknila

lp AleŠ

Po kar nekaj časa zopet v sedlu bi se lahko reklo. Vikend in prazniki so bili dokaj naporni ali pa sem si naporne naredil sam…verjetno bo držalo slednje. Pa tudi včeraj je vedno prišlo kaj vmes, tako da si nisem mogel vzeti časa in napisati par vrstic.

Sicer pa je bila sobota malo bolj tekmovalno usmerjena. Zakaj? Ker sva se s kolegom udeležila tekmovanja, kjer laično povedano postaneš vlečna mula in vlačiš gasilske cevi. Na prvi pogled nič kaj posebnega, ko pa to enkrat preizkusiš pa je jako zanimivo in seveda naporno. V soboto dopoldan so se še nekoliko poznale posledice petkove svetle noči in pomanjkanje prisotnosti v postelji, pa je čez dan bilo hitro boljše. No razen moje rame, za katero še danes ne vem kaj je hotela od mene s svojo bolečino - da ne bo dileme vem od kod bi naj prišla bolečina (sem 100 odstoten da to ni pomenilo da bi še hehe). Po kosilu pa hajd v avto, šofer je prišel pravočasno, naložimo popolno bojno opremo in gremo na drug konec Slovenije - proti centru oz. proti Ljubljani.

Po prihodu na tekmovanje je z delom ravno končal orjak, ki je potegnil 209 metrov, no priznam tudi nama se je vse skupaj zdelo blazno veliko. Ni preostalo drugega, da se od krute vročine malo ohladimo v senčici in se pripravimo na nastop. Ker sva s kolegom dokaj enakovredno vlekla doma sma se odločila, da bo vlogo mule določil žreb. Jaz grb, on cifra….hop kovanec v zrak in pade cifra..juhej torej mi je preostalo lažje delo pripravljanja in spajanja cevi. No in kakor izgleda, je bil žreb kar pravi, kolega je potegnil do magičnih 201,5 metrov in tako sva zasedala drugo mesto (tega takrat jasno še nisva vedela), le lanski prvak je potegnil do 210 metrov in tako sva se na koncu veselila 3. mesta in denarne nagrade, ki pa je hitro pojenjala na veselici po tekmovanju….bilo pa je luštno in naslednje leto grema spet - sva obljubila.

Modrost:“Pleče junaka, glava bedaka”

lp AleŠ

Se zgodi tudi to, da je včasih dan prenatrpan, da bi lahko človek na blog zapisal nekaj vrstic traparij….

…..se bom potrudil jutri

lp AleŠ

Danes zjutraj sem na frekvencah radia Alfa (mimogrede danes delam in je norooo vroče :)) slišal, da bodo menda Kitajci na Mount Everest zgradili cesto. Pa ne ravno na vrh ampak do baze na 5200 metrih višine. Zakaj? Ker bo ta cesta del poti, ki jo bo prehodila olimpijska bakla oz. olimpijski ogenj. Lepo kajne? Kakor za koga. Meni osebno ta ideja ni nič kaj všeč.

Človek vedno išče razloge, da dokaže ostalim prebivalcem našega planeta kako mogočen je. Pa je to res potrebno? Ne ni a zgodovina kaže na to, da je tako bilo in verjetno bo tako tudi ostalo. No ja in zdaj lahko čakamo še samo na to, da se bo nekdo spomnil na to, da popelje cesto še na naš Triglav. Čeprav sam pravim, da je pot na Triglav urejena kakor pločnik - in da se ne bomo razumeli napak je glede na to koliko ljudi obišče našega očaka prav tako, je vseeno prav, da pustimo naravo takšna kot je - takšna je namreč najlepša. Ni ga lepšega kot pešačiti po neokrnjeni naravi, kjer te ob poteh spremlja planinsko cvetje, na vrhu pa čaka nepopisno zadovoljstvo - in tega zadnjega nikoli ne moreš doseči z vožnjo na vrh.

Modrost, ki postavi na glavo vse zgoraj napisane vrstice: “Bolje se slabo peljati kot dobro pešačiti”

lp AleŠ

Evo mene nazaj iz obiska pri mojem prvem in edinem nečaku….no ja brat če bereš tole se ti naj ne mudo pretirano da ne bo kakih čudnih pomislekov. Mali je faca, videno na prvi pogled, sicer večno časa spi ali dremlje pa vseeno za trenutek ali dve je pogledal naokol kaj se dogaja okoli njega in kaj so to za neke čudne “face”, ki gledajo vanj in se mu smejijo.

No ja sicer pa veseli dnevi verjetno še pridejo ali bolje rečene neprespane noči a če je vsaj malo po stricu potem ne bo težav. Emmm no ja da ne bom spet naredil kakega prepira baje je tudi očka bil priden, tako da če bo po očku bo tudi priden

lp AleŠ

Danes spet peklensko vroče. Opažam, da že nekaj dni začenjam svoje zapise tukaj gor z vremenom oziroma malo pojamram, kako je vroče.

Sicer pa je danes prav poseben dan. Vsak dan se rodi v Sloveniji toliko in toliko otrok in vem, da vsak otrok prinaša veseljo v hišo oz. v družino kamor prihaja. Tudi sam sem danes dopoldan prijel prijeten telefonski klic s sporočilom, da je na svet prijokal moj prvi nečak Očku in mamici čestitam in verjamem, da bodo lepa družinica, sam pa no ja zame je vse to nekaj novega. Sem pa bil zelo vesel novice, tako vesel, da sem v trenutku pozabil vse podatke, ki jih ob rojstvu vsak pove - teža, višina itd.

Danes je lep sončen dan, naj bo takšno tudi življenje malega Tilena.

lp AleŠ

Danes še en vroč in sončen dan. Nič kaj drugačen torej od včerajšnjega in nič kaj drugačen od jutrišnjega - vsaj tako obljubljajo Znan recept - senčka in hladna pijača - če le znese.

Sicer pa je danes verjetno nekaj čudnega v zraku. Zakaj? Zato ker sem danes že 2x šibal na telefon, ki je neumorno zvonil nato pa po kratkem pogovoru izvedel, da se je oseba na drugi strani en mejčkeno zmotila. No ja en izmed teh dveh je bil celo tako perfektno smotan, da me je kar dvakrat poklical no ja drugič sem se mu samo še nasmejal v telefon - kaj pa mi je drugega preostalo.

Sicer pa smo ravno v soboto debatirali o tem, kako malo telefonskih številk še poznamo na pamet. Vsi vemo, da smo ljudje različni in nekateri si telefonske številke zapomnijo lažje, drugi spet težje. No ja sam sem nekje vmes, je pa res, da sem si daleč največ telefonskih številk zapomnil pred leti, ko moj mobilnik še ni bil nek jaki dosežek znanosti in ni znal povezati številke iz imenika s številko klicočega - nepredstavljivo a No in tako sem se takrat raje naučil nekaj tistih številk, ki me najpogosteje kličejo na pamet, kot da bi se vedno oglašal s ponižnim glasom in čakal, da prepoznam glas na drugi strani. Pa sva se kar hitro naveličala drug drugega - mislim jaz mobilnika prej….on me verjetno še vedno pogreša

Modrost:“Znanost in tehnika nas silita v lenobo”

lp AleŠ

Tale vikend je bil ubijalski No ja čeprav je bilo dejansko dogajanje potem malo drugačno kot je bilo načrtovano, pa je vseeno bil toliko naporen, da je danes “pasalo” malo dlje poležati.

V soboto je bil “dan D”, za našo ekipo. Odpravili smo se na regijsko tekmovanje polni optimizma. No pa optimizem sploh ni bil napačen. Svojo nalogo smo oddelali tako kot je treba in vsi smo že bili zadovoljni z opravljenim prvim delom. No pa je kaj kmalu sledil hladen tuš, namreč pokasirali smo 20 kazenskih sekund za katere mi še danes - in verjemite še marsikomu drugemu ni jasno kako so se zgodile. Namreč ko smo končali z vajo je bilo, tako so povedali ostali, ki so gledali s tribune še vse v najlepšem redu, ko pa so sodniki začeli pregledovati morebitne napake, pa se je sesalni vod razletel oziroma se je odpela ena spojka. Zakaj? Kako? To bo ostala večna uganka, dejstvo pa je, da bi v primeru, da bi sodniki malo hitreje opravili svoje delo bilo vse skupaj odlično….tako pa je bil končni rezultat malo slabši od pričakovanega oz. realnega

No ja pa nam vseeno ni zmanjkalo energije in smo vseeno obredli še pol Slovenije pa še par piknikov povrhu…..le spanja na včerajšnje jutro je primanjkovalo

Modrost:“Ko ti ne gre po načrtih se ustavi in postavi nove”

lp AleŠ

Včeraj zvečer se je zgodilo nekaj novega. Kaj? No ja nekaj časa nazaj sem pisal o izzivih in včeraj mi bil izziv neposredno vržen pred mene. Kot že ničkolikokrat do zdaj sem delal na radiu a tokrat je bilo drugače. Tokrat sem namesto dela z mešalno mizo imel pred usti še mikrofon. Hja kar malo čuden občutek

Navada je pač železna srajca in tako me je morala šefica kar pogosto opozorit na to, da si moram pripravit mikrofon Drugače pa je bilo zanimivo le v studiu je bilo zaradi treme še bolj peklensko vroče. In pa nekateri so bili malo začudeni, ko so me slišali po radiu, baje nekaj časa niso verjeli, da sem to jaz Me pa veseli da nihče ni vedel za ta moj izlet v špikerske vode.

Bomo videli mogoče pa kdaj še bo kaj iz tega

lp AleŠ