Še sem živ
24.03.2008
En lep pomladansko zimski pozdrav! 
Ja še živim in še obstajam. Sicer je res, da se že nekaj časa nisem oglasil tukaj na mojem blogu. No ja težko bi rekel nekaj časa, ko pa je minila že cela večnost. Tu in tam me je primlo, da bi kaj napisal, pa je zmanjkalo časa.
K pisanju pa sta me odkrito povedano privedli dve: vlatka in čivka s svojimi komentarji na mojo zadnjo objavo. Kako se naj človek ne oglasi, če pa ga sprašujejo če še obstaja?
Ta prave korenine se ne damo hehe in tudi če je danes Velikonočni ponedeljek, koledarsko pomlad, zunaj pa veselo sneži (nekateri bodo spet slabe volje) ti to ne more vzeti dobre volje. Kaj si človek lahko še želi drugega kot podaljšan vikend, ko ti niti v ponedeljek zjutraj budilka ne more pokvariti dneva in jo samo veselo lopneš po tistem drobnem gumbu in ji tako daš jasen znak, da se ti ne da ukvarjat z njo. Da je sicer vsega spoštovanja vredna napravica, ki ti prihrani marsikateri sivi las, ko bi drugače zamudil v službo, vendar ob praznikih je nekako nepotrebna.
Imam res čudno navado, da je budilka vedno naravnana na uro, ko moram pokonci ob delavnikih. Ja prav ste prebrali tudi ob sobotah, nedeljah in prostih dnevih. Če pa je tako fino ugasniti budilko, se obrniti, nastaviti smrčanje na maksimum in gremo nazaj v Meževo deželo.
Modrost:“Budilka za praznike je podobna zadnjemu povišanju plač – oboje je neopazno”
lp AleŠ 
Ej, koga pa jaz berem…
KONČNO! Zdaj verjetno že veselo sneg kidaš 
čivka: je že opravljeno…saj veš jutranja telovadba
Jaz sem že skoraj obupala. Pa se nisem vdala.
saj si videl, a ne?
Dobrodošel nazaj.
Budilke imam rada, ker po bujenjo še lepše zaspim
Važno je da si živ. Za pisanje ti bo še veliko časa ostalo. Lep pozdrav na tvoj konec.