Po dolgem času….
7.06.2008
Dolgo časa je že minilo od takrat, ko sem zadnjič tukaj zapisal kakšno vrstico. Ni bilo pravega časa za to, pa tudi neke prave ideje ni bilo.
Danes pa sem se po dolgem času spet sprehodil po blogih, ki sem jih včasih redno prebiral, ponekod sem zapisal komentar, drugje sem samo prebral in odšel dalje - lahko bi rekli, kot na tržnici, a le da so bile tukaj povsod zanimive stvari, le tu in tam človek pač ne najde pametnega komentarja. No in ob vsem tem so se začeli obujati spomini (jah no pri čivki sem celo nekaj o tem napisal v komentarju) kako je bilo še ne tako dolgo nazaj.
Spomini so čudna reč. Skriti nekje v človeški podzavesti čakajo, da pride trenutek, ki jih prebudi na plano. Zanimivo je kako lahko samo beseda ali slika ali karkoli drugega v človeku obudi spomin na nekaj, ki s tem sploh nima razumljive povezave. Pa vendar je dobra lastnost vsega tega, da nam v mislih ostajajo večinoma tisti lepi spomini, na tiste manj lepe pa ponavadi, ako se le da pozabimo. Nočem sedaj pisati o spominih na to ali ono stvar, na to ali ono osebo, hočem povedati samo to, da je včasih žalostno, da si človek ne vzame čas za stvar ali osebo in bi jo tako rešil predpone “spomin na” in jo postavil nazaj v sedanjost…..
…ravno tako kot bi moj blog kmalu postal le spomin, a mi danes ni pustilo miru in sem moral nekaj zapisati….
lp AleŠ 
Si kot čebelica
te nekaj časa ni a ko priletiš raztreseš samo dobroto! Spomini… jih je treba delati znova in znova sedaj in tukaj! Vabilo na kavo sprejeto z veseljem! Objemček od Čivke!
Pozdravljen. Vsake toliko časa sem obiskal ta tvoj blog in verjel, da bo prišel dan, ko boš vanj zopet kaj napisal. Prav vesel sem bil tvojega obiska na Mojem obroču in tvojega pisanja, ki si se ga ponovno lotil. Spomini so dostikrat pomembni. Vrsta lepih trenutkov čez čas zopet pridejo in nas spomnijo na čase, ko smo podobne že podoživeli. Čim več lepih spominov in vse dobro ti želim.
suxa,
vedno me prijetno presenetiš, ko se pojaviš na mojem blogu.
Se vidi, da si gasilc. Prideš, ko te kdo rabi, drugače pa….uživaš življenje in prav je tako.
lepo te je spet brati