Zjamran blog hiper dobrovoljnega norca po imenu AleŠ, večini poznan kot SUXA

Včeraj in danes po dolgem času spet lepa dneva - ja ja saj vem ne hvali dneva pred nočjo pa vseeno, upam, da ne bo dežja, ker ga imam že krepko zadosti. Človeka kar zmrazi, ko pogleda skozi okno pisarne in vidi kako lepo sije sonce, kako se nekateri že sprehajajo in brezskrbno uživajo (vsaj na zunaj je tako videti), vendar ni hujše nadloge od te, da pogledam skozi okno takrat, ko je ura dve.

Se boste vprašali zakaj? Zato ker je lepo vreme (sicer sem pred kratkim slišal dobro idejo za razmišljanje in sicer zakaj pri vragu pa je sončno vreme lepo in deževno slabo, morda pa je za koga ravno obratno - še nekaj kar je vsilila družba in je samoumevno) v kombinaciji z malim kazalcem na dvojki popoldanski smrtna kombinacija za mojo voljo do dela. Takrat se namreč v podjetju, kjer delam konča jutranja izmena za delavce v proizvodnji, mene pa čaka še vsaj dve urici dela, preden tudi sam preložim preostalo delo na naslednji dan in oddidem domov.

Da ne bo pomote nič kaj nisem “fauš” tistim, ki odhajajo - zaslužili so si, delali so ravno tako dolgo kot bom jaz, pa vseeno človek hitro pomisli kako fino bi bilo končati in oditi ven na zrak. Tudi danes sem ob 14. uri pogledal skozi okno in tudi danes so se mi prikradle take misli - zato tudi pišem o tem.

Modrost: “Ako res ni nujno potrebno ne glej skozi okno - škoduje zdravju”

lp AleŠ

Dolgo časa je že minilo od takrat, ko sem zadnjič tukaj zapisal kakšno vrstico. Ni bilo pravega časa za to, pa tudi neke prave ideje ni bilo.

Danes pa sem se po dolgem času spet sprehodil po blogih, ki sem jih včasih redno prebiral, ponekod sem zapisal komentar, drugje sem samo prebral in odšel dalje - lahko bi rekli, kot na tržnici, a le da so bile tukaj povsod zanimive stvari, le tu in tam človek pač ne najde pametnega komentarja. No in ob vsem tem so se začeli obujati spomini (jah no pri čivki sem celo nekaj o tem napisal v komentarju) kako je bilo še ne tako dolgo nazaj.

Spomini so čudna reč. Skriti nekje v človeški podzavesti čakajo, da pride trenutek, ki jih prebudi na plano. Zanimivo je kako lahko samo beseda ali slika ali karkoli drugega v človeku obudi spomin na nekaj, ki s tem sploh nima razumljive povezave. Pa vendar je dobra lastnost vsega tega, da nam v mislih ostajajo večinoma tisti lepi spomini, na tiste manj lepe pa ponavadi, ako se le da pozabimo. Nočem sedaj pisati o spominih na to ali ono stvar, na to ali ono osebo, hočem povedati samo to, da je včasih žalostno, da si človek ne vzame čas za stvar ali osebo in bi jo tako rešil predpone “spomin na” in jo postavil nazaj v sedanjost…..

…ravno tako kot bi moj blog kmalu postal le spomin, a mi danes ni pustilo miru in sem moral nekaj zapisati….

 lp AleŠ

Ob Božiču zeleno, ob Veliki noči sneženo pravi star slovenski pregovor. Vse lepo in prav a tokrat ga je nekdo nekaj pobiksal. Spomin me ne vara in prav lepo se spomnim, da sem malo pred Božičem imel v roki snežno lopato - sicer snega ni bilo ne vem koliko pa vseeno, zeleno ni bilo. No in potem bi si vsak normalen človek oddahnil, češ za Veliko noč bo pomladno vreme. Figo! Narava gre svojo pot in tako smo - ja res hvala lepa na Veliko noč ni bilo potrebno prevelike sile, včeraj pa je bila zgodba drugačna. Že zjutraj je bilo potrebno v roke vzeti že nekoliko zastane snežne lopate, eni smo pljunili v roke, drugi od jeze mimo in gremo se zimske radosti imenovane premetavanje snega.

Na koncu se človek še razveseli soseda, ki prinese okrepčilo, malo poklepetaš in potem vsak na svojo stran…..sneg pa še vedno naletava……

No ja iz druge strani pa vse skupaj le ni tako slabo. Zakaj? Vsi vemo, da so velikonočni prazniki jako naporni vsaj kar se glede hrane tiče. In tako bi lahko rekli, da so oni tam zgoraj poskrbeli še za malo jutranje telovadbe pred zajtrkom. Lahko mi verjamete, da je vse skupaj še veliko bolj teknilo kot bi sicer.

Modrost:“Pregovori so kot politiki -  vedno manj jim je za verjeti”

lp AleŠ

En lep pomladansko zimski pozdrav!

Ja še živim in še obstajam. Sicer je res, da se že nekaj časa nisem oglasil tukaj na mojem blogu. No ja težko bi rekel nekaj časa, ko pa je minila že cela večnost. Tu in tam me je primlo, da bi kaj napisal, pa je zmanjkalo časa.

K pisanju pa sta me odkrito povedano privedli dve: vlatka in čivka s svojimi komentarji na mojo zadnjo objavo. Kako se naj človek ne oglasi, če pa ga sprašujejo če še obstaja?

Ta prave korenine se ne damo hehe in tudi če je danes Velikonočni ponedeljek, koledarsko pomlad, zunaj pa veselo sneži (nekateri bodo spet slabe volje) ti to ne more vzeti dobre volje. Kaj si človek lahko še želi drugega kot podaljšan vikend, ko ti niti v ponedeljek zjutraj budilka ne more pokvariti dneva in jo samo veselo lopneš po tistem drobnem gumbu in ji tako daš jasen znak, da se ti ne da ukvarjat z njo. Da je sicer vsega spoštovanja vredna napravica, ki ti prihrani marsikateri sivi las, ko bi drugače zamudil v službo, vendar ob praznikih je nekako nepotrebna.

Imam res čudno navado, da je budilka vedno naravnana na uro, ko moram pokonci ob delavnikih. Ja prav ste prebrali tudi ob sobotah, nedeljah in prostih dnevih. Če pa je tako fino ugasniti budilko, se obrniti, nastaviti smrčanje na maksimum in gremo nazaj v Meževo deželo.

Modrost:“Budilka za praznike je podobna zadnjemu povišanju plač - oboje je neopazno”

lp AleŠ 

Plače dol, cene gor,

pa bo leto naokol.

Janša kufre bo pobral,

in vesel odpeketal.

Je dokazal svoj razvoj,

za Slovence zdaj bo joj.

Tud Bajuk jo bo odkuril,

je rezerve vse pokuril.

Nam ostane puf in jok,

lačnih naših le otrok.

Pa svoboda , lačna beda,

kaj bilo nam tega treba

Pa smo spet začeli nov delovni teden. Nekateri z več volje, nekateri z manj volje, spet tretji s stavko. Danes je dan, ko stavkajo naši cariniki. Ojoj človek bi v tem primeru pomislil, da bo ves promet na mejnih prehodih obstal in bo Slovenska meja zaprta. Pa ni ravno tako. Bojda cariniki le bolj počasi in bolj natančno opravljajo preglede vozil in tovorov.

Država oziroma vlada se je menda že zganila in začela pogovore s stavkovnim odborom. Ni kaj lep začetek delovnega tedna so jim pripravili. Verjetno ni bilo prav veliko časa za jutranjo kavico in podobna jutranja opravila Sicer pa obstaja pri vsem tem ena olajševalna okoliščina ali dobra stran. Cariniki stavkajo samo na južni meji, medtem, ko jih na mejah z EU že nekaj časa ni več.  In kaj bi lahko naključni opazovalec domneval iz vsega tega? Če smo malo ironični tudi to; da naj človek še enkrat premisli, če si želi na “vroči” Balkan, medtem, ko so mu vrata v Evropo na široko odprta.

Modrost:“Stavka je dober instrument za spoznavanje vseh metod kontroliranja na meji”

lp AleŠ

Slabe 4 mesece je minilo odkar smo v naši preljubi kokoški dobili nov zakon o omejevanju kajenja v javnih prostorih. No ja težko bi temu rekli omejevanje kajenja, ko pa povsod kamor prideš piše “KAJENJE PREPOVEDANO”. Polemike o tem ali je zakon dober ali slab pa se še vedno pojavljajo. Novinarji so najbrš vladi presneto hvaležni za ta umotvor. Tako jim vsaj snovi za članke, prispevke, oddaje ne zmanjka, zdaj, ko je najbolj znana “”slovenska”" (narekovaji so namenoma postavljeni tako kot so) družina prenehala z medijskim izpostavljanjem. Sam nisem kadilec in niti ne čutim potrebe po tem, da bi pričel kaditi. Sploh pa ne zdaj, ko so kadilici “manjvredna rasa”.

Marsikdo mi je že povedal, da jutranja kava brez cigareta sploh nima smisla, ali pa večerno pivo takisto. Težko presodim ali je to res, ali je vse skupaj le izmišljotina s katero lahko na vsakem drugem, ali pa bolje rečeno vsakem koraku pljuvamo čez trenutno oblast, ki je sprejela ta nečloveški zakon. In tako sedaj večina kadilcev raje kavico ali pivo spije kar doma, kjer lahko uživa še ob cigareti ali dveh. In kar je največje zlo za naše preljube gostince je to, da je marsikdo ugotovil, da pivo v domačem fotelju ni nič slabše oziroma drugačno kot v gostilni, ali še huje, da je kava morda celo boljša, saj si jo vsak lahko pripravi po svojem okusu.

Grozna spoznanja, ki lahko privedejo do katastrofe. Saj vemo tudi dojenčki pijejo mleko in verjetno menijo, da je to najboljše kar obstaja, ko pa malo zrastejo, pridejo do spoznanja, da obstajajo še boljše stvari. In tako kot teh malo večjih otrok ne bomo več prepričali, da je mleko najbolj dobro živilo, tako naši gostinci ne bodo več mogli prepričati kadilcev, da je pivo pri njih boljše - no ja vsaj dokler jim spet ne dovolijo sedeti na barskem stolčku ob steklenici piva in puhanju sivih oblačkov.

Moj namen ni niti pri zagovarjanju zakona, niti zagovarjanju kadilcev, le moje mnenje je, da se vsekakor ne sme kaditi v restavracijah oz. lokalih, kjer strežejo tudi hrano, bi se pa tu in tam lahko našel tudi lokal, v katerem bi lahko uživali tudi kadilci. Čisti nekadilci pa tako ali tako imajo na voljo še preostalih 1000 lokalov.

 Modrost:“Koliko ognja lahko povzroči nedolžen cigaretni dimček?!”

 lp AleŠ

Sreda zjutraj. Kje za vraga hodi petek, ko bo končno tu vikend. Priznam, da mi je kar malo prišlo iz navade, da se po jutrih zadegam do svojega bloga in napišem kako neumnost, ki mi v tistem trenutku roji po glavi. Včeraj sem napisal objavo po dolgem času in je bilo prav zanimivo kakšen je bil odziv.

No pa da bo jasno. Bloga ne pišem zaradi tega, da bi bil nekaj več, niti iz razlogov, da bi strašno rad delil svoje izkušnje in pametoval o življenju:)  V bistvu sploh ne vem, kaj pri vragu me žene, da pišem in objavljam. Pošteno povedano sem ob včerajšnji objavi bil prepričan da bo na koncu dneva število komentarjev enako ali podobno jutranjim temperaturam po Sloveniji.  Pa ni bilo ravno tako. Morda me je k pisanju spravil komentar vlatke, ki je napisala, če sploh še živim in pa dejstvo o katerem sem pisal včeraj. 

Na koncu se je vse lepo izteklo - gume so včeraj le prišle do mene, danes obiščem še samo vulkanizerja in to je to.  Priznam pa tudi to, da je dober občutek spet rovariti po svojem “vrtičku” - beri blogu.

lp AleŠ

Evo pa se je začela, no ja sicer bi lahko zdaj že rekli da traja. Zima namreč. V soboto je prav lepo padalo, šlo ali kakor komu ljubše Sicer nisem bil doma, a vseeno je bil rezultat viden in tudi v nedeljo ni popuščalo. Priznam ljubim zimo in stvari, ki z njo povezane. Seveda je v prvi vrsti tukaj smučanje. Moj mobilnik že krasi slika prelepe zasnežene narave iz lanske smuke in priznam, da komaj čakam letošnjo sezono. Ja saj vem, da marsikomu zima ni pogodu. Kaj naj vam rečem? vaš problem

Sicer pa je bilo prejšnji četrtek, torej 15. novembra veliko vulkanizerjevo. Dan ko so vulkanizerji verjetno živeli svoje sanje o zapolnjenosti delovnega časa. Kaj hočemo pač v parih dneh morajo zaslužiti za pol leta….in nato bodo spet vsi nestrpno pričakovali 15. marec. Brez skrbi nisem se postavil v vrsto, pa ne iz razlogov “zakoni so zato, da se kršijo”, temveč iz mnogo bolj globokih razlogov. In sicer kar nekaj dni nazaj, no ja recimo raje tednov, sem pri super poceni oh in sploh prodajalcu naročil 4 nove zimske gume. Snežna zver pač lahko izgubi na svojem imidžu, ako bi pozimi postala nesposobna premagovanja okoliških hribčkov in dolinic. Tako sedaj čakam že nekaj časa na nova “obuvala” in vsak dan poslušam obljube v stilu “jutri zjutraj pa zagotovo”. Morda bi moral pomisliti na star slovenski rek “milo za žajfo” in vrniti v istem stilu pri plačilu. Priznati moram, da sem bil nategnjen oz. sem vsak dan znova in kar se mene tiče sem popolnoma zadovoljen

Modrost:“Brez dobre  gume lahko hitro zaideš v težave - po devetem mesecu zagotovo ”

lp AleŠ

Stvari, ki jih lahko počneš medtem ko čakaš na ženo v nakupovalnih centrih:

Vzemi 50 škatel kondomov ter jih naključno pomeči v vozičke, medtem ko
ljudje ne gledajo.

Na oddelku z urami nastavi vse budilke, da pričnejo zvoniti z zamikom po
1 minuto ena za drugo.

Naredi črto s paradižnikovim sokom, ki vodi do ženskega stranišča.

Premakni opozorilo “POZOR, SPOLZKA TLA!” tam kjer je na tleh laminat.

Postavi šotor na oddelku z opremo za kampiranje, povej ostalim ljudem da boš
malo zadremal, Povabi jih, da ti se pridružijo ter naj prinesejo s seboj
blazine za pod glavo z oddelka s posteljami.

Ko te prodajalec vpraša, če ti lahko pomaga, prični jokati ter ga
vprašaj: “Zakaj me ljudje ne morejo pustiti pri miru?”

Poglej naravnost v nadzorno kamero kot da se bi gledal v ogledalu in si
čisti nos s prstom.

Na oddelku za lov vzemi puško v roke ter prodajalca vprašaj kje prodajajo
tablete proti depresiji.

Ko slišiš sporočilo iz zvočnikov, se vrzi na tla, zvij se ter skrči roke in
noge k sebi ter zakriči: “NE! Že spet ti čudni glasovi.”

Pojdi v prostor za pomerjanje obleke ter po par minutah zakriči: “Hej!
Tukaj je zmanjkalo toletnega papirja.”

lp AleŠ